Resnične prehrambne potrebe papig niso znane. Lahko predvidevamo le po okolju, vrstah dreves, sadežih in plodovih kjer določena vrsta papig živi. Papiga, enako kot človek, hranila in energijo dobiva iz hrane. Med prebavnim procesom hrano razgradi na ustrezne sestavine, ki jih telo lahko vsrka in uporabi kot vir energije, ali pa iz njih izdela snovi, ki jih potrebuje za normalno delovanje. Telo papig potrebuje beljakovine, ogljikove hidrate, maščobe in vitamine. In če želimo zadovoljiti potrebe našega družinskega člana, moramo imeti uravnoteženo prehrano. Le to, pa dosežemo samo z raznovrstno hrano. Tako tudi dobimo ustrezne količine vitaminov in rudnin.

PREHRANA EKLEKTUSOV

Prehrana za Eklektuse ni težavna, vendar se mora lastnik zavedati, da ta vrsta potrebuje veliko vitamina A. Najpomembnejši vir je vsekakor sveža zelenjava, predvsem sveže korenje. Pomanjkanje tega vitamina lahko povzroči monializo (glivično obolenje).

Našim papigam dnevno spreminjamo jedilnik, in jedo večino sadja in zelenjave, tudi Agapornisi. Težava lastnikov papig je v tem, da jim nudijo enolično semensko prehrano, kasneje pa je zelo težko privaditi ptico na novosti v prehrani. Res je, kupljena semenska hrana je zelo poceni in še časa nam vzame malo. Vsekakor pa je to pomanjkljiva prehrana, saj vsebuje veliko olj, pa še vitaminov vsebujejo premalo. Pogostokrat je tudi vztrajnost pri lastnikih vprašljiva. Večina poizkuša le nekaj dni, ker pa papiga ne vzame, lastniki ponavadi prenehajo hraniti z različnim sadjem in zelenjavo. Napaka. Nekatere ptice potrebujejo nekaj mesecev da sprejmejo nekaj novega. Naši Eklektusi kar nekaj časa niso poskusili česna, ki je zelo pomemben za prebavo oz. črevesje. Po mesecu dni pa so ga sprejeli. Dobivajo ga enkrat tedensko.

Raznovrstna prehrana je življenjskega pomena za zdravje naših ptic. Eklektusi so sadjejedci, vendar jedo praktično vse. Sadje, zelenjavo, semensko hrano, pellets (sadni briketi), kalčke, trdo kuhano jajce, riž, testenine. Pri nas uporabljamo štiri posode za dnevno prehrano. V eni je vedno sveža voda, drugi semenska hrana, tretji sadje in zelenjava, četrti pa različno. Enkrat trdo kuhano jajce, kuhan neoluščen riž, kački.

SADJE

Jedo vse, razen AVOKADO (strupen). Jabolka, hruške, mango, banane, limona, kiwi, pomaranča, mandarine, melone, dinja. Sezonsko sadje: breskve, jagode, češnje, borovnice, lubenica. Med poslastico pa vsekakor spadata grozdje in granatno jabolko. In še najboljša poslastica: suhe ali sveže fige.

ZELENJAVA

Artičoka, sveže kumare, korenje (obvezno vsak dan), paradižnik, zelena, peteršilj, (zelo priporočljiv zaradi visoke vsebnosti vitaminov) solata, blitva, rdeča in črna pesa, sladek kuhan krompir, paprika. Zelo radi imajo ostri feferon – zelo dober za prebavo. Enkrat tedensko nekaj česna, regrad, koruza (mlada ali posušena), repa, ohrovt. Sadje in zelenjava sta lahko kuhana ali sveža. Če je sveže mora biti dobro oprano in olupljeno (pomaranče, banane).

OSTALO

Med zelenjavo jim pogosto primešamo različne testenine, kuhan riž, ječmenovo in ovseno kašo. Zelo radi (sploh mladi Eklektusi) imajo radi koruzo (na storžu). Sadju pa pogosto primešamo sadne brikete (pellets) podjetja Zupreem in Kaytee, ali pa sport musli (z različnimi žiti, medom, suhim sadjem). Zelo pomemben del v prehrani zavzemajo kalčki. Kupimo že mešanico različnih semen za kaljenje (20 različnih vrst) in jih v kalilniku kalimo pri dnevni svetlobi – ne v temi (zaradi vitamina C). Hrano delimo v približnem razmerju 40/30/30. 40% sadja in zelenjave, 30% sadnih briketov, kalčkov, testenin, riža in 30% semenske hrane.

STROGO PA SE JE POTREBNO IZOGIBATI AVOKADU, SUROVEMU MLEKU, ČOKOLADI, KOFEINU IN VSEM KAR JE PREVEČ SOLJENO ALI SLADKANO.

Če samo pomislimo koliko sadja in zelenjave dnevno kupimo za naše potrebe, potem ugotovimo, da prehrana Eklektusov ni zahtevna, saj večino hrane uživamo že sami. Pomembno je, da jim nudimo raznovrstno prehrano, saj so to lepotci, ki živijo tudi do 50 let. Seveda pa si vsak želi lepo, zdravo, negovano papigo, ki je družini v veselje in ponos. To pa vsekakor dosežemo, če samo delček časa, ki ga namenimo lastni prehrani, poklonimo tudi našemu družinskemu članu.