Kaj je temno rdeče in zeleno kakor detelja in prikupno? Seveda, rdeči in zeleni mladiči papige Eklektus. Od vseh vrst papig so mladiči papige Eklektus brez dvoma najbolj srčkani in prijazni. Njihova vrsta je znana po svoji prikupnosti. Mnogi ne bodo imeli mladiče papig Eklektus za »lepe«, preden dobijo celotno perje, ampak to samo zato ker nimajo privilegija biti v njihovi družbi.

Z vzrejo Eklektusov se ukvarjamo ljubiteljsko zato imamo mlade ročno hranjene mladiče le občasno za prodajo. Imajo notranji del voljere velikosti 3 m dolžine, 2 m širine in 2,50 m višine. Notranji del je praktično igralnica z veliko vej za plezanje. Zunanji del voljere pa je dolg 4 m, širok 1.5 m in visok 2.5 m namenjen preletavanju. Sama bližina reke Save (oddaljeni smo 15 m) nam omogoča celoletno zračno vlažnost, ki jo potrebujejo papige za valjenje jajčk.

Rečeno je, da je Eklektuse lažje gojiti kot pa hraniti. Vendar je nekaj resnice v tem starem pregovoru. Ko par začne valiti plodna jajca in izvali mladiče, je nato težko pripraviti par da se prenehata razmnoževati. Zgoraj omenjena fraza da je »mladiče težko hraniti« se nanaša omejen odziv mladičkov na hranjenje. Rejci papig, ki ročno hranijo druge vrste mladičev papig, so ponavadi šokirani nad ugotovitvijo, da mladiči Eklektusov tako neradi jedo. Če je mladič lačen bo pogoltnil hrano, če pa ni lačen bo hrana stekla dol po njegovih prsih. Hranjenje Eklekusov je posel, ki traja ponavadi dlje od hranjenja katere druge vrste papig. Razlika pri hranjenju med našimi Agapornisi ki jih ročno hranimo in Eklektusi pri ročnem hranjenju je ogromna.

Čeprav je gojenje Eklektusov enostavno, ko se enkrat začnejo razmnoževati, pa jih je težje pripraviti do te točke. Gojiti katerokoli papigo je izziv, ki ga ni jemati na lahko. Najprej moramo premisliti ali imamo dovolj časa, energije in sredstev potrebnih za tak projekt. Da vzgojimo zdrave in čistokrvne papige Eklektus potrebujemo čas in trud. Sliši se zelo enostavno, in če mislite, da bosta odrasli papigi skotili plodna jajca, jih nato grela do dne ko se izvalijo in jih nato hranila, vi pa jim boste poiskali dobro družino, ki bo posvojila mladiče. Sliši se zelo enostavno, in če mislite da ko boste želeli, da se papigi prenehata razmnoževati, boste preprosto umaknili gnezdo in bosta spet postali hišna ljubljenčka.

Resničnost je drugačna. Resničnost je taka, da samica znese veliko neoplojenih jajc preden se jih par nauči oploditi. Prvič pa tudi par ne vali jajc pravilno in ne hrani pravilno svojega legla mladičkov. Čeprav postane večina Eklektus papig odlični starši in včasih naredijo vse pravilno prvikrat, pa to ne drži zmeraj. Nekatere papige potrebujejo dalj časa kot druge, da postanejo dobri in uspešni starši. Če ste lastnik Eklektus papig, ki nesejo neoplojena jajca leto ali dve, razmnoževanje teh papig za vas pomeni težka naloga. Veliko napak se naredi ravno zaradi prezgodnje postavitve gnezda.

Ko papiga dojame logiko razmnoževanja, valjenja in vzgoje mladičkov, postane večina družin Eklektusov tako predana ležanju na jajcih, da tudi če odstranimo gnezdo je to zanje le manjša neprijetnost, saj bodo nato ležali na jajcih v posodah za hrano ali v katerem drugem primernem mestu, ki ga lahko najdejo. Zato bo odgovoren lastnik namestil gnezdo takrat, ko je očitno, da je ležanje na jajcih neizogibno.

Če imate doma par in ne želite, da bi se Eklektusa razmnoževala, ne spodbujajte takega vedenja pri papigah tako, da jim nameščate škatle ali temnih kotov, katere bi mogoče papige razumele kot primerno gnezdo. Ko imate stik z odraslim Eklektusom, naj nega papige po nepazljivosti ne spodbuja njihovega razmnoževalnega instinkta. Božanje spolno odrasle papige po hrbtu ali pod repom lahko papige razumejo kot spolno aktivnost, pri katerem bo samček mislil, da je vaša roka primeren del telesa za razmnoževanje ali pa boste mogoče opazili, da samica išče okoli temne kote v katerih namerava narediti gnezdo ob tem pa bo stražila to gnezdo kot razdražen Pit Bull.

Obstaja resen problem v gojenju papig glede na križanje Eklektusov. En faktor, ki povzroča velik del tega problema je težka ali skoraj nemogoča razpoznava podvrste samčkov Eklektusov s strani začetnikov. Dejansko je razpoznava podvrste samčkov celo velik izziv za izkušene poznavalce papig. Razlike med samčki v devetih podvrstah so zanemarljive. Zato morate opazovati večje število samčkov preden boste lahko začutili zanemarljive razlike v barvi, velikosti in obliki. Ptice so ponavadi razvrščene v podvrsto glede na domneve, kateri vrsti samček »izgleda«, da pripada. Čistost rodovnika lahko napovemo z večjo gotovostjo ko par odraste in imata samičko mladička po kateri lahko lažje napovemo rodovnik. Poleg tega lahko vidimo, če se par ujema med sabo. Če postaja razlika med papigama očitna, bo lastnik mogoče razmislil, da razdre vez med parom in priskrbi novega partnerja primerne podskupine in začne proces parjenja znova.

Eklektusi postanejo dovolj odrasli, da se začnejo pariti od dveh do petih let starosti. Manjše podvrste iz Salomonovih otokov se lahko začnejo razmnoževati že pred dvemi leti starosti. Nekatere večje podvrste kot so Vosmaeri in Macgillivrays odrastejo spolno pozneje kot v petih ali šestih letih starosti, čeprav je to večkrat izjema kot pravilo. Če je par zdrav in predan, kar se vidi v medsebojnem hranjenju in če je lastnik pripravljen da naredi razmere potrebne za vzrejo mladičkov, so papige pripravljene za gnezdo. Če sta bila samec in samica združena pred kratkim, ni primerno, da jim damo gnezdo pred tem ko opazimo vzajemno hranjenje. Vzajemno hranjenje je eden od nekaj indikatorjev parjenja med pari Eklektus. Vzajemno čiščenje perja je značilno za ostale papige v času parjenja med tem ko to ni značilnost Eklektusov. Če postavimo gnezdo prezgodaj, bo samica predčasno začela zahajati v gnezdo (tudi do 23 ur dnevno), kar bo onemogočilo samčku, da nadaljuje proces parjenja. Samička potrebuje čas, da samčka navadi, da ji prinaša hrano v gnezdo, medtem ko bo ona valila jajca in nato hranila izkotene mladičke.

Po tem ko smo vzpostavili par iste podvrste Eklektusov in so odličnega zdravja je postavitev primernega gnezda naslednji korak k pripravi papig, da izpolnijo klic »matere narave« po parjenju. Eklektusi niso izbirčni kje gnezdijo. Nekateri Eklektusi bodo brez težav gnezdili v škatli od čevljev, vodoravnih škatlah, izdolbenih hlodih, nekaterim pticam so všeč škatle naših starih očetov. Lestev mora biti nameščena od odprtine gnezda do tal gnezda. Večina vzgojiteljev priporoča škatle za čevlje in škatle v obliki črke L. Prednost škatle v obliki črke L je v tem, da papige naredijo gnezdo v spodnjem delu škatle v obliki črke L, to pa onemogoča, da bi papiga direktno skočila na jajca, ko pride v gnezdo in bi jih s tem mogoče poškodovala. Vendar imata ti dve obliki pomanjkljivost predvsem v krajih z visoko letno temperaturo, saj nizek strop v škatli onemogoča normalen odvod toplote iz gnezda, s tem premajhno zračno vlažnost, kar lahko vpliva na počutje samičke in mladičkov. Poleg tega je potrebno, da v škatli priskrbimo dovolj prostora, da sta v gnezdu lahko samček in samička. Vendar v gnezdu ne sme biti preveč prostora saj bi se lahko mladički porazgubili.

Mnogi vzreditelji uporabljajo velike, čiste borove ostružke za podlago v gnezdu. Pomembno je, da damo dovolj velike dele lesa za samico, katere bo razdrobila in s tem naredila gnezdo. Z stružnikom in čistim negrčavim kosom borovega lesa velikosti 3cm x 15cm lahko naredimo velike špiralne ostružke. Drugače lahko narežemo majhne koščke deske za samico, da jih bo žvečila v gnezdu. Obe ptici bosta uživali v razkosavanju čistih vejic iz varnih (neškodljivih za papige) dreves. V naravi par dela skupaj, da izkopljeta luknjo za gnezdo v deblo drevesa. Misli se, da je zvečenje lesa v globoki, temni votlini pomemben del simulacije potrebne za samico pri ovulaciji. Skupno delo v gnezdu je naravni del združitvenega procesa, ki vodi v parjenje.

Eklektusi izležejo ponavadi dve jajci na en rod. Samice manjših Eklektusov iz Salomonskih otokov izležejo včasih tri jajca. Ponavadi je dva dni razlike med izleženjem enega in drugega jajca. Samičke ne začnejo resno valiti jajčka do takrat ko izležejo zadnje jajce. Samička obrne jajce enkrat na uro v času valjenja. Temperatura jajca v času valjenja je 36.9 stopinj celzija. Jajca imajo večjo možnost, da se izvalijo, če jih vali samica in mladički imajo večjo možnost za boljši začetek, če jih hrani in neguje samica, posebno v prvih ključnih dneh. Tri ali štiri tedne je minimalni čas, ki naj ga bi ga mladič preživel s samico, za dober začetek v življenju.

Ko je jajce staro pet dni lahko opazimo dokaze, da je jajce oplojeno. Majhne rdeče žilice v obliki pajkove mreže, ki se širijo od majhne črne pike v jajcu in se vidijo zunaj jajca, dajo rejcu vedeti, da je jajce oplojeno. Ko začne samica obračati jajca vsako uro, je najbolje, da jajca pustimo pri miru. Zarodek v jajcu gre skozi pomembne spremembe v razvoju v obdobju valjenja in ne vemo kakšne posledice bi imelo za zarodek dodatno obračanje jajc. Možno je, da so mrtvi zarodki v jajcu posledica grobega ravnanja in okužb jajca. Bakterije iz naših rok se lahko prenesejo na razvijajoč zarodek skozi lupino jajca, kar ima lahko katastrofalne posledice. Zato je najbolje, da se jajc ne dotikamo.

Neplodna jajca moramo pustiti pri samici vsaj 28 dni potrebnih za inkubacijo. Drugače se bo samica naučila, da bo v prihodnosti zavrgla tudi oplojena jajca v času ko so ji bila odvzeta neoplojena jajca. Obstaja pa tudi možnost, da bo doživela takšen stres, da ne bo hotela več sedeti na jajcih, oz. jih sploh več ne bo imela (mlad par, ki ima prvič jajčka). S tem ko samici dovolimo, da vali neoplojena jajca, preprečimo preveliko izgubo kalcija, ki bi jo samica utrpela ob takojšnem novem nesenju jajc. Po treh neuspelih poskusih, da bi samica izvalila oplojena jajca je priporočljivo odstraniti gnezdo z namenom samici omogočiti počitek, ji dati čas za obnovitev zalog kalcija in dati možnost paru da poveča svoje vezi, oziroma da samička nauči samčka.

Ena izmed značilnosti papig Eklektus je močna vez z lastnikom, ki se ohrani skozi obdobje gnezdenja. Mnoge ostale vrste papig ne bodo dovolile svojim lastnikom, kontakt z njihovimi jajci in mladiči. Medtem ko pri Eklektus papigah lastniki, lahko imajo stik z jajci in mladiči brez, da bi se papige razburile. Edina izjema ko se Eklektusi razburijo je v času dvorjenja, če se približamo partnerju. Ko je dvorjenja konec se lahko spet brez težav približamo samčku ali samici.

Če lastnik nima dobrega odnosa (papigi nista udomačeni) z parom Eklektus je potrebno pred pregledom gnezda najprej odstraniti par iz gnezda z namenom izogniti se osebnim poškodbam, zbitim jajcem in celo poškodbi mladičkov. Neudomačena samica Eklektusov zna biti zelo napadalna v njenih poskusih ubraniti jajca ali mladičke. Kakorkoli že, Eklektusi so predani starši, ki bodo zagotovo branili svoje gnezdo z vso vnemo, če se bodo počutili ogrožene.

Oplojena jajca Eklektusov se ponavadi izvalijo v 28 dneh. Mladički so ob izvalitvi slepi, nagi, vijoličaste barve in prisrčnega videza. Nekatere samice ne hranijo svojih novorojenih mladičkov prvih 12 ali 20 ur zato ker mladički še prebavljajo rumenjak iz jajca, druge pa začnejo s hranjenjem takoj po rojstvu. Pomembno je da lastnik preveri, če samica začne hraniti mladičke po 20-ih urah po izvalitvi. En dan ali dva star mladiček, ki je bil hranjen ima tanko izboklino na golši. Ponavadi bo nov lastnik po pomoti izvlekel mladičke iz gnezda za ročno hranjenje zaradi majhne velikosti celotne golše v tem obdobju. Zato temu posvetite dodatno pozornost.

Pomembno je, da lastnik dovoli Eklektus staršem, da vzrejajo svoje mladičke toliko časa dokler jih hranijo. Če bomo odstranili mladičke iz gnezda po nekaj dneh ali tednih ko se izvalijo, bodo starši začeli pričakovali, da mladički zapustijo gnezdo še nedorasli in jih ne bodo nikoli več hranili do doraslosti. (poznam primer, ko so lastniki vedno jemali mladiče pri starosti štirih tednov za ročno hranjene. Enkrat pa so pustili samici da bi sama dohranila mladiče do konca. Vendar je samica točno po štirih tednih mladičku po glavi in hrbtu populila vse perje, ker je hotela, da gre mladič že iz gnezda – mislila je, da je že odrasel in sposoben za samostojno življenje)

1. Če je mogoče naj bosta samec in samica vzgojena skupaj. Če sta združena kasneje, je zelo dobro, da jim dovolimo izbrati par, kar je dober pogoj za uspešno parjenje.

2. Ko parimo Eklektus papige je najboljše, da so v bližini papige iste vrste torej Eklektusi. Za boljše razmnoževanje je najbolje ločiti jih od glasnih papig. Prisotnost drugega para Eklektus v takšni razdalji da se slišijo med sabo lahko poveča vezi med samčkom in samico. Vidna pregrada je potrebna samo pri papigah, ki so zelo občutljive. Če se specializiramo na določeno podvrsto Eklektusov lahko uporabimo sledeče možnosti: mladički so lahko prenešeni varno k krušnim staršem in družica je lahko zamenjana ko se domneva, da papigi nista združjivi ali če se ena ptica iz para izgubi.

3. Škatle za gnezdo ne dajajmo paru preden ne vidimo vezi med parom. Če postavimo gnezdo prezgodaj, bo samica predčasno začela zahajati v gnezdo (tudi do 23 ur dnevno), kar bo onemogočilo samčku, da nadaljuje proces parjenja. Samička potrebuje čas, da samčka navadi, da ji prinaša hrano v gnezdo, medtem ko bo ona valila jajca in nato hranila izkotene mladičke.

4. Lokacija gnezda naj bo na najvišjem mestu v kletki z največjo možno mero zasebnosti. Lokacija naj bo zaščitena pred viri, ki lahko povzročajo stres kot so roparske živali, ropotanje, avtomobilski promet, domači ljubljenčki in otroci.

5. Samčku in samički priskrbite les za zvečenje. To je pomemben del rituala pred parjenjem. V naravi bi samček in samička delala skupaj, da bi izdolbla gnezdo visoko v drevesu. Varni in čisti ostružki bora v kletki so dober substitut.

6. Hrane morata imeti papigi v izobilju, tako da jo bo dovolj tudi za mladičke. Eklektus pari imajo najrajši sledečo mehko hrano pri hranjenju mladičkov: kuhan rjav riž, kuhan fižol, kuhano koruzo in zmlet sladki krompir. Seveda ne pozabimo na sadje in zelenjavo. V kalčkih papige najdejo encime, v trdo kuhanih jajcih z lupino najdejo papige potrebne beljakovine in kalcij. Dodatnih vitaminov ne smemo dajati če papige ustrezno hranimo in so papige zunaj z dostopom do sonca kateri pomaga pri nastajanju vitamina D, ki vpliva na vsrkavanje kalcija. Če papige gojimo znotraj, bo mogoče veterinar predpisal kalcij za samičke, ki nesejo jajca. Preveč vitaminov lahko vodi do agresivnosti in psihične poškodbe.

7. Ko nameravate gojiti Eklektuse znotraj, povečevanje dneva z umetno svetlobo stimulira izločanje reproduktivnih hormonov kar vpliva na razmnoževalno vedenje. Najboljši način povečevanja dnevne svetlobe je postopno povečevanje umetne dnevne svetlobe.

8. Na voljo ni nobene informacije kako vpliva kopanje v vodi na Eklektuse v času parjenja. Vendar lahko iz njihovega obnašanja lahko razberemo, da v času parjenja uživata v kopanju. Papige uživajo v vodnih curkih, špricani vodi ali posodi polni z vodo.

9. Ko ne učinkuje nobena stvar, da bi pripravili par do parjenja je najbolje, da spremenimo okolje. Papigam lahko pa zamenjamo kletko ali prostor ali pa zamenjamo gnezdo. Stres, ki ga bosta doživeli papigi pri zamenjavi okolja, lahko stimulira par, da se začneta razmnoževati.

10. Obstaja kar nekaj »prehrambenih« trikov, ki pomagajo stimulirati parjenje. Tukaj je nekaj snovi za katere se smatra, da so učinkovite v nekaterih primerih. Za zelo občutljive in hitro stresne ptice se priporoča uporaba kamiličnega čaja, pasijonke (trpljenka), baldrijanove korenine in ostalih sproščujočih rastlin, ki imajo pomirjujoč učinek in pomagajo, da se umirijo in začnejo pariti. Konopljino seme, kot poročajo rejci ima ugodne učinke na parjenje. Sveži, surovi in mokri kalčki se uporabljajo pri povečevanju nivoja vitamina E, ki je potreben pri uspešnem parjenju. Ob tem je potrebna zmernost. Izogibajte se vitaminu E v obliki raznih dodatkov. Sledeča prehrana za spodbujanje k parjenju se uporablja kot dodatek k že prej omenjeni prehrani in jo moramo uporabljati zmerno.

Na kratko. Če paru Eklektus omogočimo primerno prehrano in primerno nastanitev, papigi ne bosta imeli večjih problemov s parjenjem. Njihove mladičke je veselje vzgajati in prinesejo veliko sreče v družine, ki so jih posvojile kot družinske člane. Ročno hranjeni mladiči so naravnost fantastični. Tisti ki imajo čas in sredstva, kot tudi zdrav in čistokrven par ene izmed podvrst Eklektusov imajo veliko možnosti za uspeh v njihovem poslanstvu vzgojiti prečudovite Eklektus papige.