|
Aloe vera
– vsem zelo
poznana rastlina, ki jo v zdravilstvu in
kozmetiki ljudje uporabljajo že vrsto let.
Sumerske glinene tablice iz leta 2.100 pred
našim štetjem. Risbe aloje, ki so jih našli na
stenah egipčanskih
templjev pa so iz leta 4.000 let pred našim
štetjem. Egipčani so imenovali alojo rastlina
življenja. Tekom naslednjih stoletij se je
uporaba aloje le malo spreminjala.
Po drugi
svetovni vojni, pa so se začele poglobljene
raziskave učinkovitosti alojinega soka. Nedolgo
zatem, ko so sestavo in pozitivne učinkovine na
ljudeh potrdili različni strokovnjaki, pa so
seveda pričeli raziskovati tudi lastnosti ter
pozitivne lastnosti aloje na živalih.
Najboljše rezultate je aloja pokazala pri
papigah z raznimi infekcijami in zrušenem
imunskem sistemu. Namreč znano je, da ima
alojina smola protivirusno in protibakterijsko
delovanje. Alojin gel vsebuje od 96–99
% vode. Od ostalih sestavin pa je največ sluzi.
To so v dolge verige povezani
sladkorji–polisaharidi, ki v prisotnosti vode
nabreknejo in tvorijo tekočo
zmes. Sluzi delujejo proti vnetju. Notranje pa
najbolje koristijo pri vnetjih prebavil in za
urejanje prebave. V zadnjem času, pa je bilo
največ raziskav narejenih na področju kompleksno
zgrajenih polisaharidih, ki stimulativno
delujejo na imunski sistem. Pomembna je tudi
salicilna kislina, ki deluje analgetično (blaži
bolečino), protivnetno (blaži vnetja) in pa
keratolitično (mehča kožo in ji daje prožnost).
Kot v vsakem rastlinskem soku je tudi v alojinem
nekaj prostih sladkorjev, prostih aminokislin,
nekaj proteinov in rastlinskih steroli. Za
prehransko vrednost pa so pomembni še minerali.
Precej je kalcija, natrija in kalija, nekaj pa
tudi mangana, železa, selena in magnezija.
Čeprav so v organizmu potrebni le v majhnih
količinah, so nujno potrebni za pravilno
delovanje različnih encimskih sistemov in
metabolnih poti.
Zelo
pomembna sestava soka aloje pa so vitamini. V
največji prisotnosti so to vitamini A, E in C.
Redkost pa je vitamin D, za katerega so
ugotovili, da skupaj s hormonom melatoninom
deluje pri bioloških reakcijah, povezanih s
svetlobo in časom.
Zelo
veliko korist in hitro prvo pomoč pa nam nudi
alojin gel. Pri poškodbah nog, kljuna, pri
parih, kjer so samčki agresivni in poškodujejo
samičko po perju, glavi. Gel vsebuje različne
encime, ki imajo velik pomen v učinkovanju gela.
Encim bradikininaza razgrajuje bradikinin.
Bradikinin pa je tkivni hormon, ki povzroči
nastanek vnetja. Ob zunanjih poškodbah papige in
gel s katerim namažemo poškodovano mesto, le ta
prodre skozi poškodovano mesto, prepreči
nastanek vnetja in omili bolečino. Vsebuje pa še
druge encime (fosfatazo, amilazo, katalazo,
celulazo, kreatin fosfokinazo, lipaze, proteze),
vsi pa sodelujejo v procesu lažje prebave.
Dobre
potenciale pa je gel pokazal tudi na odprtih
ranah, saj rane neprodušno ne zapre, tako da
omogoča dostop zraku. Voda pa zagotavlja rani
primerno vlago, ki je potrebna za učinovito
celjenje. Poleg tega pa gel tudi ščiti rano pred
zunanjimi dražljaji (t.i emolinentni učinek).
Zadnja
odkritja pa kažejo, da gel deluje tudi aktivno
in sicer tako, da zavira rast bakterij.
Raziskave so pokazale protimikrobno delovanje na
več bakterij. S tem naj bi preprečeval infekcije
ran in tako omogočal njihovo hitrejše celjenje.
Vemo pa, da na celjenje ran vpliva tudi to, ali
na rani pride do vnetja ali ne.
SKLEP
Mnogo rezultatov
različnih laboratorijev po svetu priznava
soglasnost. Mnenja so si enotna v tem, da snovi
ki jih vsebuje aloja vsekakor dajejo pozitivne
rezultate na povrhnjici ali v notranjosti papig.
Pri nekaterih težavah je aloja obetavna
terapevtska moč, ki se je ne da zanikati.
Med
naprednejšimi veterinarskimi ustanovami po
svetu, alojo uvrščajo na prvo mesto med izdelke
prve pomoči, ki naj bi jo vsak posameznik oz.
lastnik papige imel vedno pri roki. V kolikor pa
želite še več podrobnosti o pozitivnih učinkih
aloje me lahko pokličete.
VIR: Članek pripravil Molecular Diagnostic
Center South Africa |
