Vse papige brez izjeme, da bi ostale zdrave, morajo zaužiti vse potrebne snovi v pravilnem razmerju. Težava pa nastane, ker vse prehrambne potrebe papig niso znane, zato pogosto različni vitamini ki jih kupimo, temeljijo samo na izkušnjah vzrediteljev, nikakor pa niso znanstveno oblikovani. Pticam je seveda koristno dodajati vitamine, vendar v kakšni količini, kako pogosto ? Jasno pa je nekaj, da vse, kar je v tem članku napisano, papige potrebujejo.

ENERGIJA - pomeni sposobnost obdržati telo v dobri kondiciji in tista količina energije, ki jo ptica potrebuje in je odvisna od velikosti in življenjskega stila ptice.

PROTEINI - vsi proteini so sestavljeni iz aminokislin. Papige nekatere proteine sintetizirajo, ostale pa jim moramo dodajati s prehrano, ker so sestavni del kože in perja.

OGLJIKOVI HIDRATI - te sestavljajo različne vrste sladkorjev in škrobov, ter predstavljajo vir toplote in energije.

MAŠČOBE - predstavljajo pomemben vir energije, pomagajo pri vsrkavanju v maščobi topnih vitaminov in pri rasti ptic.

VITAMIN A - izboljšuje imunost. Obstaja v dveh oblikah: kot retinol, ki ga najdemo v živalskih maščobah in jajcih, ter kot beta karoten, ki ga je veliko v korenju, pomarančah in rumenem sadju in zelenjavi.

VITAMIN D - včasih so ga imenovali vitamin sonca. Pomanjkanje tega vitamina povzroča krhke kosti in v hujših primerih rahitis. Nahaja se v mleku in mlečnih izdelkih.

VITAMIN E - to pa je eden ključnih antioksidantov. Najdemo ga v zelenih povrtninah, brokoliju, polnozrnatih žitaricah, jajcih in plodovih soje.

VITAMIN K - skupaj z vitaminom D deluje tako, da predeluje protein in tako pomaga regulirati stopnjo kalcija v krvnem obtoku. Nahaja se v jogurtu, jajčnem rumenjaku in v zelenih povrtninah.

B3 – NIACIN - je sintetiziran iz tryptophana (esencialna aminokislina). Nahaja se v kikirikiju, jajcih in polnozrnatih žitaricah.

FOLNA KISLINA - je nujno potrebna za produkcijo DNA in RNA, ki sta bistvenega pomena za tvorbo krvi. Nahaja se v korenju, marelicah, melonah in zelenih povrtninah.

BIOTIN - vitamin H, koencim R, kožni faktor, ni pravi vitamin, vendar deluje skupaj z celotno skupino vitaminov B. Nujno je potreben pri presnavljanju maščob in proteinov. Nahaja se v lešnikih, rumenjaku jajc (avidin je beljakovina v jajčnem beljaku, ki veže biotin in ovira njegovo absorpcijo), koruzi in v večini svežega sadja in zelenjave.

CHOLIN - skupaj z metioninom (esencialna aminokislina, ki vsebuje žveplo) pomaga odstraniti strupe iz jeter in lahko pomaga preprečiti bolezen zamaščenih jeter. Nahaja se v žitaricah in zelenjavi.

VITAMIN C - pomaga pri absorpciji kalcija in železa. Nahaja se v šipku in v vsem svežem sadju in zelenjavi.

BOR - je mineral, ki pomaga preprečiti izgubo kalcija. Nahaja se v večini sadja in zelenjave.

MAGNEZIJ - pomemben pri tvorbi jajčne lupine, kakor tudi za stanje srčne, ter skeletne mišice. Nahaja se v rjavem rižu, testeninah, soji, lešnikih.

POTAŠELJ - (kalijev karbonat) pomanjkanje le tega povzroči težave v mišicah. Nahaja se v bananah in ostalem svežem sadju in zelenjavi.

NATRIJ - pomaga regulirati pH v krvi, drži v ravnotežju vodo in količino telesne tekočine. Velika izguba vode seveda pomeni dehidracijo. Prehranjevanje z semeni je pogosto pomanjkljivo, ker primanjkuje natrija. Natrijev klorid se najpogosteje porabi, kar se dogaja po naravni poti pri številnih vrstah hrane. Sol se ne sme nikoli dodajati kot dietietični izdelek. Celo majhna količina se lahko izkaže za toksično in lahko za usodno.

KLOR - je pomemben za tvorbo solne kisline, ki je potrebna pri prebavi hrane. Deluje skupaj z natrijem in kalijem kot zmes. Žveplo je pomembno pri strjevanju krvi in za strukturo kože in perja. Nahaja se v jajcih.

MANGAN - v povezavi z vitaminom K pomaga pri strjevanju krvi. Nahaja se v listnati zelenjavi, grahu, polno zrnatih žitaricah in lešnikih.

ŽELEZO - pomembno pri proizvodnji rdečih krvničk. Nahaja se v posušenih breskvah, jajčnem rumenjaku in lešnikih.

CINK - je pomemben element in pomaga pri prenosu vitamina A iz jeter, tako da ostali del telesa vitamin lahko porabi. Pomaga pri ohranjevanju močnih, zdravih kosti. Nahaja se v jajcih in v semenih buč.

BAKER - se nahaja v vseh telesnih tkivih in ima pomembno vlogo v respiratornem sistemu. Potreben je pri spreminjanju železa v hemoglobin. Nahaja se v polno zrnatih žitaricah, v listih zelenjave in grahu.

KOBALT - pomemben za tvorbo vitamina 12. Nahaja se v listih zelenjave in jogurtu.

JOD - je pomemben pri sintezi žleze ščitnice. Nahaja se v zelenjavi in žitaricah.

SELEN - prisoten v vseh tkivih telesa in je tesno povezan z antioksidantno funkcijo vitamina E. Največ ga je v brokoliju.

KROM - pomemben pri uravnavanju krvnega sladkorja. Nahaja se v siru, jajčnem rumenjaku in polno zrnatih žitaricah.

MOLIBDEN - je pomemben element pri tvorbi sečne kisline, ter je stranski produkt pri presnavljanju proteina pri papigah. Nahaja se v zrnih in jajcih.

SILICIJ - je pomemben za normalno rast veziva, kože in kosti. Nahaja se v zelenjavi z koreniko.