« Predhodnji O KAKADUJIH........ Naslednji»

Vsebina članka:

KAKADUJI – CACATUIDAE

Med mnogimi ljudmi veljajo za najlepše in najelegantnejše ptice. Izredno priljubljene kot hišni ljubljenčki in pogosti člani v družinah.  Njihova prepoznavnost je izredno enostavna zaradi njihovega čopa, ki ga imajo na vrhu glave. Razdeljeni so na 5 rodov in 18 vrst. Na splošno pa se delijo na bele in črne kakaduje. Črni kakaduji so manj znani med rejci, kajti njihov uvoz nikoli ni bil pogost, poleg tega pa so njihove cene izjemno visoke. Kakaduji za večino ljudi pomenijo – Avstralija, vendar pa je njihovo območje domovanja bistveno večje, oz. širše. Avstralija, Nova Gvineja, Filipini, Celebes, Tasmanija, Timor, Sumba, Solomonovi otoki ter Papuanski otoki so področja, kjer kraljujejo te prelepe papige. Naselili pa so se tudi na področju Singapurja, kjer veljajo za atrakcijo. Tam živijo predvsem mali rumenočopi kakaduji.

Različnih dolžin, so kakaduji dolgi od 30 pa vse do 75 centimetrov, kar jih uvršča med srednje velike in velike papige. Me največje zagotovo sodi Palm kakadu, ki je dolg celo do 80 centimetrov in živi na področju Avstralije, otočju Aru, in Novi Gvineji. Je popolnoma črne barve in na glavi ima dolg čop peres.

Kakaduji se zadržujejo v krošnjah dreves gumijevcev. Veljajo za ene izmed najbolj družabnih ptic. Kot omenjeno jih ni težko razpoznati zaradi njihove perjanice na glavi. Izredno dobro plezajo, vztrajni letalci in za razliko od mnogih vrst papig, tudi dobri tekači.

Prehranjejo se z raznimi koreninicami, semeni, po tleh iščejo različne ličinke žuželk, jagodami, mladimi poganjki.......

Njihova značilnost je, da se družijo v velike jate. Z vreščanjem iščejo hrano ali prenočišče visoko v krošnjah dreves, kjer prespijo. Kakaduji ne slovijo kot dobri letalci, vendar pa imajo v genih zagotovo zapisano vztrajnost, saj preletijo milje in milje daleč  v iskanju hrane. Značilnost kakdujev je, da imajo med vsemi papigami najboljši spomin in si slabe izkušnje zapomnijo tudi za nekaj let. In pa posebnost – niti dva nista enaka po karakterju in značaju. Čisto vsak ima neke svoje posebne značilnosti.

Prehrana kakadujev ni težavna v kolikor že pri mladičku pričnemo z raznoliko prehrano. Veliko vrst sadja in zelejnave je obvezno na njihovem dnevnem jedilniku, poleg tega pa še kvalitetna mešanica semen, ki je sestavljena iz sončnic, ovsa, koruze, pšenice, bučnic, ajde........arašidi, lešniki in ostala podobna semena pa le kot dodatek. Zelo radi imajo tudi sadne brikete.  Lahko jim ponudimo jabolka, hruške, slive, češnje, grozdje, banane, pomaranče, mango, papajo, borovnice, maline, ribez, šipek, kosmulje.......... od zelejnave pa korenje, kumare, bučke, brokoli, regrat, ......... Proteini predstavljajo pri kakadujih pomemben del prehrane, zato meso ribe, piščanca, predstaljajo pomemben dodatek. Ne smemo pozabiti tudi na košček sira, trdo kuhano jajce, kuhane testenine, maslene kekse.................... kot dodatek ali priboljšek enkrat ali dvakrat na teden.
 
Kakaduji izredno radi glodajo iz več razlogov. Brušenje kljuna je en razlog, drugi pa je, ker iščejo ličinke, hrošče, ter ostalo mesnato prehrano. Izredno radi imajo trdi neslani sir, skuto.....
Potrebno je paziti le na prevelik odstotek semen sončnic, kajti kajti vsebujejo preveč maščobe, kar pa zelo škoduje njihovi presnovi. Sadje in zelejnava vsebujeta velik vir vitaminov in mineralov. Med pomembno prehrano, ki je še najbolj identična prehrani divjih kakadujev pa zagotovo sodijo kalčki, zato je zelo dobrodošlo dnevno hranjenje z njimi.

Kakaduji v naravi imajo potomce najpogosteje enkrat letno, nekatere vrste tudi dvakrat. Za gnezdo si vedno izberejo najvišje dele krošenj dreves, kjer poiščejo že nekoliko trhla drevesa, kjer si uredijo gnezda.
Najpogosteje gnezdijo od konca februarja pa nekje do konca maja, odvisno od vremenskih razmer. Najpogosteje samička znese 2 do 3 jajčka, pri nekaterih vrstah tudi do 5. Pri belih kakadujih najpogosteje valita oba starša. Samček sedi na jajčkih podnevi, samička pa ponoči. Pri črnih kakadujih pa vali samo samička. Doba valjenja je nekje od 25 pa do 30 dni. Odvisno od vrste in velikosti ostanejo mlaidčki v gnezdu od 8 pa vse do 13 tednov starosti. Takoj ko so v celoti operjeni, mladički zletijo iz gnezda, kjer jih starša še nekaj časa hranita.

Nekoliko drugače pa je v ujetništvu. Vzgoja in vzreja kakadujev ni enostavna. Potrebujejo velike voljere, kajti samčki pogosto ubijejo samičke. In v kolikor je voljera premajhna, samička nima dovoj prostora za bežanje pred samčkom. Razlog je najpogosteje v pripravljenosti za paritev. Samček se hoče pariti, samički pa manjka še nekaj dni in takrat se pogosto pričnejo težave. Najpogostejša težava pa je zagotovo nekompatibilnost para. Par, ki je združen nasilno, ima malo možnosti za uspešno skupno življenje. Najpogostejša težava nekompatibilnega para je, da zapustijo jajčka, samčki pobijejo mladičke..............večina vrst kakadujev ne dopušča pregledovanja gnezd, zato je priporočljiv video nadzorni sistem v gnezdih za opazovanje.
V času gnezdenja jim moramo ponuditi izredno močno proteinsko hrano, kajti mladički so zelo dobri jedci in prešibka prehrana lahko povzroči večje napake v rasti.

Kakaduji za dobro počutje potrebujejo veliko prostora, zato kletka ne sme biti manjša od 80 cm x 70 cm in visoka vsaj meter in pol – to je minimalna mera za najmanjše kakaduje. V kolikor je mogoče naj se kletka premika in naj ne bi bila stalno na enem mestu. Ravno tako igrače in pomagala v kletki. Kar se da pogosto je potrebno menjavati igrače in jih premikati iz enega dela kletke v drug del in obratno. Kletka naj bo iz primerne debeline žice, kajti v trenutku dolgčasa se njihov kljun lahlo spremeni v zelo močno orodje s katerim lahko ukrivi žice na kletki. Minimalna debelina žic naj bi bila za najmanjše kakaduje vsaj 3 mm.
V kolikor nam prostor omogoča je najboljša poletna voljera nekje na vrtu in ko nas ni doma, se bo kakadu zelo dobro počutil na svežem zraku. Seveda pa mora biti zaščitena pred sončno pripeko in dežjem.

Kakadu ne slovi zaman, da je ena izmed najnežnejših papig med vsemi vrstami. Ne glede na njegovo velikost in moč njegovega kljuna je socializiran kakadu izredno nežno bitje, ki razen v nevarnosti nikoli ne stisne s kljunom. Z njim se je potrebno ukvarjati kot z majhnim otrokom. Nenehno išče pozornost in v kolikor je ni dovolj deležen ali se bo počutil zapostavljenega, odrinjenega si bo pričel puliti perje.

Evropa pozna največ belih rumenočopih kakadujev. Mali, srednji in veliki beli kakadu. Iz matične domovine so bili tudi največkrat uvoženi. Poleg njih tudi Galah, roza kakadu in še nekatere vrste. Črni kakaduji so zelo redki, kajti njihova cena je včasih zares astronomska.

Moje osebno mnenje.

Vsekakor za ljubitelja, ki so mu kakaduji prirasli k srcu in išče zvestega, nežnega in romantičnega družinskega člana. Pomembno dejstvo, ki govori v prid kakadujev je tudi to, da se ne naveže na eno ljubljeno osebo, pač pa na vse družinske člane. Mislim, da me ne bo nekdo za jezik, če rečem, da razen redkih posameznih vrst papig, ni nobene, ki se lahko kosa z nežnostjo kakadujev. Kakaduji so dokaj mirne ptice in doživijo zelo velike starosti. Po cele dneve so lahko spuščeni, na stojalu, kjer se bodo tudi najbolje počutili. Pred samim nakupom se je potrebno podrobno seznaniti o njihovi glasnosti, kajti nekatere vrste so izredno glasne in niso primerne za kakšna blokovska naselja, nekatere vrste pa dokaj tihe. Večje vrste so pogosteje glasnejše.
Ker so dokaj veliki glodalci in če želimo zaščititi naše dele pohištva potem jim moramo redno menjavati sveže veje, s katerimi se bodo zamotili ure in ure.

Kakaduju je potrebno nuditi veliko mero ljubezni in zagotovo bo vračal desetkratno. V kolikor imate urejene družinske razmere, nekoliko vrtička pred hišo in iščete izjemno dobrega papagaja, potem pred nakupom katerekoli vrste, podrobno preberite in se seznatite z vsemi informacijami tudi o kakadujih.

Glede na vse zgoraj opisano, so tudi nas izjemno navdušili beli in roza navihančki in zato tudi vzgajamo nekaj vrst teh čudovitih papig.

Tako pri nas valijo roza kakaduji, inka kakaduji med belimi pa mali rumenočopi kakadu, alba kakadu, gofini kakadu ter srednji rumenočopi kakadu ( Eleonora )

Na fotografijah na desni strani lahko vidite naše pare, ki živijo pri nas.

Sekardi Robert





































































Ogledov: 13452 Obvestite prijatelja o tem članku