Romero in Venera. Naš simpatičen parček ar macao. Parček sem imel priložnost spoznati, ko sta bila še mladička, stara pol leta in takrat se mi je porodila misel, da bi bilo dobro, če bi bil ta isti parček v naših voljerah. Kot rečeno.......vprašanja kolegu, kateri je ta parček imel so bila pogosta, vendar pa brez vsakršnega uspeha. Tri leta in pol sem ga pogosto nagovarjal k prodaji, vendar žal nikoli ni bil preveč navdušen nad mojo idejo in ostalo je vedno samo pri besedah in mojih željah. Vedno, kadar sem ju videl, sem ju nekaj časa opazoval in vedno dobival enak občutek...... da sta izjemno kompatibilna in pravi par. To, da je težko dobiti pravi par ar macao sem spoznal že skozi leta vzreje ostalih vrst papig ko se pogosto dobivamo s kolegi iz tujine in kateri imajo tovrstne papige, vendar mnogi žal brez uspeha v smislu potomstva.
In nekaj let je minilo, vendar pa vedno v znamenju pogovorov s kolegom o prodaji tega para.
Kot je pogosto pri meni, je skozi razmišljanje odločitev padla. Dogovorjena sva bila za obisk na kavi in pred tem sem na bančnem okencu dvignil nekaj gotovine. Precej večji znesek, kot je povprečna cena tovrstnega para ar. Rečeno storjeno. Takoj sem odprl pogovor o arah, ter mu direktno ponudil znesek gotovine za nakup ar, vzel iz denarnice gotovino in ga jasno postavil pred dejstvo. Dragi kolega, ta parček, si kot veš že štiri leta močno želim in danes ga plačam z zneskom, katerega prosim preštej in se odloči. Da ali ne. S seboj imam transportni box in najbolje da jih naloživa kar takoj in gresta z menoj domov. Jasno, da je bil trenutni šok zanj precejšnji, vendar se je na koncu odločil v mojo korist. Huraaaaa........
In tako sta konec leta 2007 Romero in Venera zamenjala državljanstvo ter postala naše gore list. Glede na to, da sta bila izvaljena Romero sept. 03 ter Venera jan. 04 si nisem delal posebnih utvar glede potomstva, pa vendar kot je že moj običaj, pripravim vse potrebno da se novi par čim boljše počuti. In temu primerno sem postavil tudi gnezdo na najvišjo točko v voljeri 3 metre visoko. Že takoj je bilo videti da nista bila v večjem stresu, saj ju je takoj premamila polna skleda poslastic, katere are z užitkom uživajo – jojoba, makadamija oreščki, fige ter ostali priboljški.
Hitro sta postala sproščena, v gnezdo sta pričela hoditi zelo hitro in decembra največji šok. Venera nenehno hodi za Romerom in ga prosi za hrano. ( znak da si želi paritve ) Romero je poskušal hraniti Venero kot je to pri papigah običaj, vendar brez večjega uspeha. Mladostniška igra pač. Pa vendar. Januarja sledi še dodatno presenečenje. Romero in Venera opravljata nalogo, katera se gre zares. To kar sem videl, je bil zagotovljen znak, da bodo 14 dni kasneje jajčka. Samička se je nekaj dni zatem pogosteje preko dneva zadrževala v gnedu in bolj ko se je približeval 14 dan po spolnem aktu, bolj je Venera stokala, preprosto povedano, jokala v gnezdu. To je pogost pojav pri večjih papigah, kadar samička prvič znese jajčka. Medenični kosti sta še nekoliko stisnjeni in najtežji del za samičke je prva valitev. Pogosto se zgodi, da samička v kolikor ne more znesti prvega jajca, tudi pogine. Pogovoril sem se z našim veterinarjem dr. Christjanom, ter po njegovih navodilih spremljal situacijo nekajkrat dnevno, ter upošteval njegove nasvete ter bil v pripravljenosti. Ko je bila pred gnezdom na palici je bil pogled zastrašujoč. Čepela na palici, stokala ter se nenehno negovala med nogama. Izgledala je kot da umira. Našopirjeno perje in stok.........
Mučna nekajdnevna situacija, ko poslušaš nenehno stokanje, jokanje ter ostale zvoke iz gnezda, vendar je nekaj dni kasneje vse potihnilo. Razmišljam v obe smeri, pozitivno kot tudi negativno, čeprav sem po naravi precej pozitivno naravnan, pa vendar se vprašaš......... ali je znesla jajčka ali pa.......
Vse se je izteklo po načrtih, sprememba pa je sledila v obnašanju. Takoj ko je znesla jajčka, znesla je 3 jajčka sta oba postala kot podivjana bivola. Namreč oba sta bila ročno hranjena, pomeni udomačena in naš vsakodnevni ritual pri hranjenju je bil, nekaj minutno » čohanje » po glavi, vratu, hrbtu.......... Od trenutka ko je znesla jajčka, pa se je situacija obrnila na glavo. Niti hraniti ju ni bilo več mogoče, kajti samo da so se odprla vrata voljere sta prihrumela iz gnezda, se obesila na mrežo, ter rjovela kot leva. Starševski nagon je pričel delovati in dobesedno sta podivjala. Naslednji dnevi so bili seveda predmet opazovanja ter način njunega življenja v času valitve jajčk. Samička je bila nenehno v gnezdu, dvakrat dnevno pa si je prišla raztegnit krila in zadihat svežega zraka. Točno 4 minute in pol pa do pet minut je bila izven gnezda in trenutek zatem je že izginila nazaj k svojim varovancem.
Minilo je 28 dni ko bi se morali izvaliti mladički, zato je odločitev padla da počakam še teden dni in potem pogledam v gnezdo. Glede na hitrost nakupa, ter ureditve voljere za par niti nisem razmišljal o video kameri, katero bi lahko postavil nad gnezdo da bi lahko opazoval dogajanje. Predvsem pa velika napaka katero sem storil. Odprtino za pregled gnezda sem naredil preblizu vhodne odprtine v gnezdo. To se je pokazalo kot ključnega pomena, kajti pregled gnezda praktično ni bil mogoč. Gnezdo visoko 3 m, pred gnezdom pa dva razjarjena bivola, katera sta bila pripravljena na smrt braniti svoje potomce. Samica kadar brani gnezdo, zelo hitro lahko stre jajčka oz. pohodi svoje mladičke zato seveda ni modro kakorkoli vznemirjati para.
Teden dni po datumu, kateri je bil predviden za prihod mladičkov na svet, sem samičko ujel izven gnezda, tako da je bila nekako odprta pot do njenega najbolj varovanega kotička v voljeri. V gnezdu 3 jajčka, vsa tri skupaj, kar pomeni da je samička odlično opravljala svoje delo, vsa tri še topla...........
Vendar pa mi je pogled takoj že po barvi jajčk dal vedeti da so žal neoplojena, kar je bilo pričakovano, glede na nerodnost mladega samčka pri opravljanju svoje dolžnosti. Jajčka poberem iz gnezda da samička ne bi preveč in po nepotrebnem čepela v gnezdu. Konec dober vse dobro. Veliki upi za bodočnost do bili potrjeni. Garantiran par, samička, katera izvrstno opravlja nalogo sedenja in čuvanja jajčk, samček, kateri skrbi za samičko............... več kot odlično. Starševski nagon mladega, samo 4 leta starega para je bil aktiviran. Gnezdo pri arah macao mora biti odprto skozi celo leto, kajti ta vrsta papig ima tudi v naravi eno gnezdo več let in se tudi v času ko ni paritvene sezone ne oddaljujejo preveč od svojih gnezd ter pogosto ponoči v njih prenočujejo. Takoj se lotim predelave gnezda, da v bodoče ne bo nepotrebnih težav z preverjanjem ter kontrolo v gnezdo.
Parček je bil približno teden dni kasneje še vedno agresiven, potem pa ponovno čudež. Že po njunih potezah in čakanju na mreži ob hranjenju sem opazil njune reakcije in vedel da hočeta ponovno tisti del, ki je pri hranjenju za njiju običajen. Nekaj minutno božanje po glavi, vratu, hrbtu......... skratka navada, na katero sta bila vajena takorekoč vsak dan.
Vsekakor zadovoljstvo ob misli, da sta že pri dobrih štirih letih poskušala postati starša, predvsem pa ob dejstvu da sta bila oba popolnoma udomačena.
November 2008. Pričetek njunega obnašanja se spet spremeni in jasno da tukaj ni bilo več nikakršnih dilem. Samo vprašanje časa, kdaj bo samička ponovno položila jajčkav gnezdo. Vsekakor sem opazoval razplet dogodkov in videnja so bila več kot pozitivna. Samička namreč ni več stokala in jokala kot prvič, vse je šlo nekako svojo pot brez večjih težav, opaziti tudi ni bilo pretirane nervoze parčka ob tudi najmanjšem šumu ali zvoku ostalih vrst papih v njuni bližini. Kar pa je ostalo enako. Napadalnost do mene ob hranjenju je bila enaka ali celo večja kot prvič. Nekje po desetem decembru sem vedel da sedi na jajčkih, kajti cele dneve je ostajala v gnezdu, Romero pa kot se spodobi, strumno stražari in sedi pred vhodom.
In zgodil se je 5. januar 2009. Drobno čivkanje in nasmeh na obrazu, kajti znak da se je prvi mladiček ene najlepših in ogroženih vrst papig na svetu – ARE MACAO pri nas izvalil in polni pljuča s kisikom. Hitro hranjenje vseh papig in takoj ven iz prostora, kajti sedaj bo pravo delo za samičko šele pričetek vsega lepega. Že takoj sem bil odločen da se nikakor ne bom spogledoval z veliko željo po pregledu gnezda, pač pa točno čez 20 dni odprl gnezdo in vzel mladička na ročno hranjenje v kolikor bo preživel oz. jih bo več. Sedaj bo pravi test za Venero ali bo znala prvič v življenju hraniti mladička ali bo Romero znal opravljati svoje delo....... skratka vprašanj malo morje.
Sam imam vedno navado da vzejne delujoče pare pripravim na prehrano, tako da sta že v času valitve jajčka dobivala močno, mehko hrano brez semen, razen različnih vrst oreščkov. Od trenutka ko je prikukal na svet prvi njun mladiček pa še dodatna hrana ter hranjenje 3 x dnevno.
Vse je potekalo odlično, Venera je očitno dobro opravljala svoje delo, kajti po prvem dnevu, kasneje ni bilo več slišati glasu mladička kar je znak da je mladiček zadovoljen ter sit ali pa druga plat, da je mladiček oz. mladički umrl.
20 dni gre hitro naokoli in dan x je na vrsti. Inkubator s primerno temperaturo pripravljen, prehrana za ročno hranjenje tudi.............. in na delo.
V gnezdu en rejen mladiček in še eno jajce. Drugo jajce je bilo neoplojeno, slike mladička od dne ko je prišel v inkubator pa lahko vidite na desni strani. Mama je izvrstno opravila svoje delo,saj je mladiček zelo rejen, predvsem pa popolnoma zdrav. Vse čestitke Venera in Romero.
Temelji so bili s tem narejeni. ARE MACAO IN SLOVENIJA. Bodo, tudi pri nas se bodo valile te izjemne lepotice, katere veljajo za ene izmed najlepših papig na svetu.
V tem času je mladiček zrastel in kot sem predvideval po obnašanju in obliki glave in kljuna in kot je pokazal test DNA - samička, katero smo poimenovali Lady.
Več slik Romera in Venere si lahko ogledate v linku – NAŠE PAPIGE – kliknite na sliko are macao.
In kdor pozna tovrstne papige ve, da are macao valijo enkrat letno oz. samo enkrat na dve leti in da vzredijo ( čeprav imajo 2 – 3 jajčka, redko tudi 4 ) samo enega,včasih dva mladička, več v enem gnezdu pa je že prava redkost, ponovno čudež.
Seveda je bil ves trud, neprespane noči, predvsem pa skrb poplačana in vsekakor je nekaj najlepšega opazovati, pomagati ter vzgojiti drobno, nemočno bitje, ki je na našem planetu že skoraj iztrebljeno zaradi človeške malomarnosti in brezbrižnosti, da zraste v lepotca oz. lepotico, pravo predstavnico svoje vrste, ter je s tem omogočeno da bo ena ptica oduzeta manj v naravi.
Danes smo 20 6. in ko pišem vrstice bo naša Lady dopolnila pol leta starosti in je izjemno živahna, radovedna, predvsem pa neverjetno dobra jedka, saj karkoli dobi v svoj kljun, takoj tudi preizkusi. Prava lepotička in seveda punca, katera ostane pri nas doma.
Samo 5 mesecev kasneje, točneje 1. junij je slištati jok. Jok iz gnezda, kateri govori, da se v gnezdu nekaj dogaja...........
Več si preberite v drugem delu – ROMERO & VENERA........
